Kako je izgledal prvi šolski dan z vidika naših novih dijakov?
V šolo
Zjutraj so me zbudili zamolkli zvoki mojega telefona. Počutila sem se težko, kot da bi čez noč pogoltnila kamen. Nisem hotela vstati. Bil je moj prvi šolski dan. Od nekdaj nisem bila ljubiteljica šole, tako kot se že od pamtiveka ne razumeta pes in mačka. Toliko misli mi je šlo po glavi. Najedal me je dvom, če sem res izbrala pravo šolo. Po stopnicah sem zaslišala korake. Ugasnila sem budilko in pogledala skozi okno. Vsa narava je izgledala žalostna, kakor da bi jokala za mano. Pretiravam, sem si rekla, saj pridem v petek že domov. Oblekla sem se, vzela torbo ter stekla po stopnicah navzdol. Na mizi se je kadilo iz mojega kozarca, vonjave razširjale po vsem pritličju. Hitro sem popila mleko in pojedla kos kruha. Poslovila sem se od mame, ki je že zgodaj odšla v službo. Stopila sem skozi vrata in se zagledala v gozd. Za mano je stopil oče. Rekel je, da je čas, da se odpraviva. Dan se je komaj začel. Sonce se je svetilo nad visokimi smrekami, kakor zvezda na božični jelki. V avtu je nastala tišina. Čakala sem na tisto besedico, ki začne globok pogovor pred vsako veliko stvarjo. Nisem je dočakala. Avto se je ustavil. Že spet sem začutila čuden občutek v mojem trebuhu. Ko sva prišla do vrat, sem malo postala in si po tihem rekla: nova stran moje biografije se začne zdaj.
Anamarija Volčič, 1. letnik
Velik korak za vsakogar-srednja šola
Prvič v srednjo šolo je velik in težak korak za vsakogar. Končno pa je ta korak doletel tudi mene.
Nove šole sem se zelo veselila, a hkrati sem bila tudi zelo živčna, saj nisem bila prepričana, če sem se odločila prav.
Pakirati sem začela v nedeljo dopoldan, nato smo z družino pojedli kosilo. Proti večeru pa smo se odpravili v internat v Avstrijo, ker sem imela v ponedeljek zjutraj še sprejemni izpit iz nemščine. Pot je minevala zelo počasi, saj je bila moja glava polna vprašanj kako bo tam.
Pospremili so me mami, oči in mlajša sestra. Ko sem prispela v dom, sem v svoji sobi vse razpakirala in spoznala sostanovalko Klaro, s katero sva se takoj ujeli. Kasneje sem spoznala tudi ostale. Vse so bile zelo prijazne in moja živčnost je popolnoma izginila.
Zjutraj sva se zbudili ob šestih in odšli na zajtrk. Ob osmih pa je bil čas za test. Vprašanja niso bila težka in končala sem hitro. Pouk se je začel ob desetih in takrat sem spoznala še ostale sošolke in sošolce. Dan je potekal sproščeno in ko sem se zvečer ulegla v posteljo, sem se zavedala, da sem se prav odločila glede šole in da me čaka pet zelo lepih in zanimivih let.
Eva Urbanija, 1. letnik
Moj prvi dan šole
Ko se je delal večer, sem pridno vse spakirala in odnesla v avto. Napočil je čas slovesa od domačih. Med potjo do internata so se mi postavljala nenavadna vprašanja – kaj če …?
Prispeli smo kar hitro. Zvečer smo imeli kratko srečanje s s. Uršo, kasneje pa smo se odpravile tuširat. Prišel je hitro čas za spanje. Zjutraj sem se zbudila v strahu in zadela me je tudi živčnost, a sem vseeno dan lepo preživela. Dobila sem prijatelje in minil je lep prvi šolski dan, ki sem ga tudi nestrpno čakala. Po dveh tednih sem se že privadila, tako na šolo kot na internat.
Zala Novak, 1. letnik
Prvi šolski dan
Zjutraj sem se zbudila okoli petih zjutraj. Vzela sem svoj kovček in se odpravila v neznano. Vozili smo se dve uri, ko smo končni prispeli v Šentpeter, smo se v internatu razvrstili po sobah. Bila sem vznemirjena našega prvega srečanja, ki je sledilo ob deseti uri. Bil je lep dan, sonce je sijalo in bili smo dobre volje. Ko smo se predstavili, smo izvedeli veliko novih informacij. Zvečer smo se zbrali v kapelici, zapeli nekaj pesmi in odšli v postelje. Tako se je končal prvi šolski dan v Šentpetru. Zdel se mi je kar naporen, a vseeno zanimiv, saj je bil to prvi šolski dan srednje šole.
Anita Kranjc, 1. letnik
