»Letos pa nekaj bolj resnega.« S temi besedami smo začetek šolskega leta nekako začrtali s prvo smernico, ki je privedla do tega, da smo konec novembra v roke dobili prvi del teksta – Michael Kohlhaas. Zadeva mi je bila že od samega začetka zelo všeč, in ko sedaj gledam nazaj na to, kaj nam je uspelo narediti, sem ponosen na nas kot na igralsko skupino.
Osebno mi je bil letošnji Impulz eden boljših, saj smo kot skupina, ki je bila napram prejšnjim letom občutno večja, zelo kvalitetno delali. Poseben izziv je predstavljalo dejstvo, da smo bili v vsakem danem trenutku prav vsi igralci na odru, to pa pomeni, da smo morali biti izjemno osredotočeni na to, kaj moramo delati. Kot že rečeno, je bila letos skupina velika, zato so vaje znale biti kar naporne. Tako kot vsako leto je bilo tudi letos v skupini veliko takih, ki so igrali prvič, to pa je nekaj, kar me veseli, saj se skozi to spoznamo in se drug od drugega učimo.
Predstava je zelo svobodomiselna, odprta, scensko in gibalno zastavljena tako, da si jo lahko vsak gledalec razlaga drugače. V nekem smislu je narejena tako, da pripravi gledalca do tega, da sodeluje in aktivno spremlja dogajanje na odru. Zanimivo se mi zdi, da lahko sporočilo zgodbe iz 16. stoletja brez kakršnega koli problema preslikamo v sedanjost. Pravica – je tisto, za kar se v zgodbi bori konjederec Michael Kohlhaas in pravica je tisto, za kar bi se morali boriti ljudje, pa se včasih na žalost ne. Upam, da je zgodba pripravila gledalce do tega, da so še nekaj časa po koncu predstave razmišljali o njenem pomenu.
Osebno bi se rad zahvalil našemu režiserju Marjanu Štikru, ki je celotno zadevo postavil na noge, in pa seveda vsem svojim soigralcem za to, da so na odru dali vse od sebe. Hvala!
Maks Dakskobler, 4. letnik
(v glavni vlogi Michael Kohlhaas)
Zabavno. Tudi na vajah. Med seboj smo se povezali, kljub temu da je bilo zadnje tedne naporno na vajah. Vesel sem, da je igra dobro uspela, da so bili lepi odzivi.
Tilen, 2. letnik
Na vajah mi je bilo res dobro. To, koliko idej ima Marjan, da nas je vse vključil. Tudi to, da smo med seboj postali bolj prijatelji. Tudi z višjimi letniki se sedaj bolje razumemo. Vidi se, da smo veliko časa delali na igri, s tem pa dali skupaj skozi veliko dobrega in slabega. Veselim se, da bomo imeli ponovitve … Do sedaj smo bili veliko skupaj, po predstavi pa kar manjka to druženje.
Klara S., 2. letnik
Nisem gledal, slišal sem, da je dobro uspela. Pridem na naslednjo predstavo!
Nik, 2. letnik
