Pred božičem smo se vsi zaposleni v konventu in sestre srečali najprej v kapeli, potem pa pri przanični mizi v Ražunovi dvorani.
Prisluhnili smo razmišljanjem o Božjem prihodu na svet in pesmim, ki so jih glasbeno oblikovale naše sodelavke. V našem vsakdanu ima vsak svoj urnik in ni veliko časa za srečanja, še manj pa med sodelavci različnih enot, zato so nam takšna srečanja še posebej dragocena.
Hvala ti, da si postal človek (Franc Rode)
Hvala ti, Gospod,
da si postal človek!
Da si v sebi uničil boleče nasprotje
med nebom in zemljo,
med sedanjim in prihodnjim časom.
Da si dal tej naši zemlji
neskončno privlačnost
in našemu času radostno polnost.
Da smemo brez pridržka
ljubiti ta svet in ta čas.
Hvala ti, Gospod,
da je v tvojem človeškem telesu
– polnem milosti in resnice –
Zasijalo božje veličastvo.
Da smo v tvojem človeškem pogledu
spoznali božje usmiljenje.
Da se je v tvojem sproščenem nesmehu
razodevala Očetova milina.
Da si nam s svojim človeškim srcem
dal čutiti,
kakšna je toplina
in prisrčnost ljubezni,
s katero nas ljubi naš Oče.
Hvala ti, Gospod,
da si postal človek!
Prižgimo luč (Jože Till)
Prižgimo luč
topleje
svetleje bo.
Prižgimo luč
ranljivi
trezni
bomo.
Prižgimo luč
varneje
strožje bo.
Prižgimo luč
vidni
čuječi bomo.
Prižgimo luč
v sebi
v drugih.
