Trodnevno duhovno srečanje v okviru verouka, 28.-30.9.2016, za prvi letnik pomeni močan impulz predvsem v medsebojni komunikaciji in razredni skupnosti. Naša šola nosi ime po vasi, ta pa po svetniku sv. Petru, ki nam je pomagal spoznavati sebe in druge.
V teku srečanja smo dodatno spoznali delovanje društva Iniciativ Angola, ki mlade na Koroškem povezuje v dobrodelnosti in spodbuja k strpnosti. Tudi naš prvarji so se odločili, da bodo naredili nekaj dobrega … skrbeli za “enega sošolca” v Angoli, kar pomeni, da bodo vsak mesec zanj prispevali po 1 evro (namesto kave, sladkarij …). Zanj bo to omogočalo šolanje in topel dnevni obrok. Pohvalno!!!Obiskala sta nas tudi Lucija in Klemen z izkušnjo odvisnosti (anoreksija, droge), ki pa sta jo premagala in vse nas želita obvarovati, da ne bi zapadli v kaj podobnega.
Dinamike in igre so nam bile spodbuda v druženju in komunikaciji, ki je zaradi jezikovne različnosti poseben izziv. Duhovno srečanje je vodila s. Urša, spremljala pa nas je tudi razredničarka gospa Carina Melcher.
Bilo je the best! Dnevi so res hitro minili, razred pa se je med seboj povezal. Prvi preostanek popoldneva smo preživeli v Domu matere Margarete (DMM), kjer smo se po večerji vsi zbrali in se igrali razne igre. A hkrati smo se tudi veliko naučili. Žal smo morali že vsi ob 23h v posteljo-beda. Ampak še vedno smo zaspali v pričakovanju novega, zanimivega dne. Drugi dan dopoldne smo imeli poučno predstavitev o društvu Iniciativ Angola, po kosilu pa smo šli peš do cerkvice, kjer smo se kasneje zabavali, potem pa smo odšli v DMM in tam sta nas že čakala nova predavatelja, ki sta nas veliko naučila na podlagi svojih življenjskih izkušenj. Najbolj so nam bili všeč skupni večeri, ko smo se med seboj res dobro povezali. Repnje so zakon!
Suzana in Nika
Trije fletni dnevi. Res dobro, ker smo se med seboj povezali, še posebej s tistimi, s katerimi se prej nismo poznali. Všeč nam je bilo, ker smo veliko peli, dobra so bila predavanja. Zapomnila sem si, da nam je razredničarka prinesla bonbone. To lahko še ponovi Domov smo odšli zadovoljni in veseli … odpočili pa smo se doma.
Lucija in Eva
Nikoli ni bilo dolgčas. Dobre igre. Kasneje spat in kasneje vstat. Dobra hrana in prijazne sestre. Zdi se mi, da se je punc bolj dotaknila zgodba od gostje, ki je premagala anoreksijo, fantje pa so bolj poslušali gosta, ki je premagal odvisnost od drog. Njuno življenje nas je zares pretreslo in nagovorilo. Med seboj smo se na tem srečanju v razredu bolj spoznali, kar nam bo v pomoč celo šolsko leto.
Ana B. In Anamarija
