Izobraževanje in spoznavanje širše domovine je profesoricam in profesorjem Višje šole za gospodarske poklice zelo pomembno. Zato smo se ob koncu šolskega leta odpravili na pot na Goriško. Naša prva postojanka je bila pršutarna Ščuka v Kobjeglavi pri Štanjelu. Zelo prijazno so nam lastniki predstavili izdelavo pršutov in zgodovino kraja. Ta je močno povezana s pridelavo svile, ki je do pred sto leti bila pomembna trgovska panoge te regije. V spomin na pridelavo svile stoji na vrtu pršutarne Ščuka zelo zanimiva murva, oblikovana kot dežnik. Gosenice svilenke so namreč pojedle ogromno murvinih listov, preden so se zabubile v svilo, ki so jo domačini potem v raznih tovarnah predelali v svilene nitke. Mi pa smo v senci te murve poskusili dobrote krasa, pršut in kraški sir v spremljavi terana ali grozdnega soka.
Okrepčani smo nadaljevali pot v kraško mestece Štanjel, kjer nam je vodnica razkazala zanimivosti mesta in njegove lepote. Po vodstvu smo se odpravili v hotel in nato na večerjo v gostišče Bužinel, kjer je šef kuhinje naš nekdanji dijak Jaka Bužinel. Postregli so nam po lastni izbiri 4-hodni ribji ali mesni meni in dobre češnjeve štruklje.
Naslednji dan nas je pot vodila v Gorico, kjer smo si pomočjo vodnice ogledali deljeno mesto, podrobneje spoznavali zgodovino mesta in predvsem dvojezičnost Gorice. Pri ogledu seveda ni smel manjkati frančiškanski samostan Kostanjevica, od koder je krasen razgled na mesto. Ker je Gorica mesto vrtnic, smo imeli tudi pokušino vrtničnih izdelkov. Zadnja ogledna točka je bil veličastni Solkanski most nad reko Sočo. Okrepčani s kosilom smo se zadovoljni vrnili nazaj v Št. Peter in se že veselimo naslednje ekskurzije.
