V naših umetninah se ukvarjamo z oblikovanjem pisave in besede, torej z vizualizacijo govorjene besede in misli.
Pisava služi zapisovanju, sporočanju in prenašanju misli in govora. Oblikovanje ji pa daje oseben, nezgrešljiv in neodvisen značaj.
Zgodovinski razvoj pisave poteka od slikovne, besedne in zlogovne pisave do črkovne pisave. V starih časih so bogovom pripisovali izum pisave. Pisana beseda in pisci so bili vedno zelo cenjeni. Sposobnost pisanja in branja pa je ključ vseh znanosti in prvi pogoj za družbeni napredek.
Do nedavnega je bila to pravica zelo majhne (vladajoče) manjšine. Po raziskavi Unescove komisije je pa še danes okoli 780 milijonov ljudi nepismenih.
Vsaka umetnina ima svoj razvoj, tudi umetnik ga ima in izraža to, kar nosi v sebi. Vizualizaciji smo dodali poseben okvir iz lesa, ki je odslužil na internatski fasadi, sedaj pa z vtisom svoje preteklosti nadaljuje novo poslanstvo in umetninam daje poseben poudarek.
