Končno smo jih dočakali – predhodne izpite, prvi del naše mature. Potne in tresoče roke, živčnost, neprespane noči in predvsem strah so bili stranski učinki opravljanja izpitov iz kuhanja in strežbe.
Ves ta »cirkus« se je začel 6.6.2016, ko smo polni pričakovanj prišli v šolo in pričeli z delom. Vsak dan znova so na šolo prihajali častni gostje, od župana do konzula in bivših absolventov, seveda pa so prišli tudi starši kandidatov. Goste smo pozdravili v razredu enoletne gospodarske šole in jih potem pospremili v jedilnico. Pohvale o naši kreativnosti, ki se je izražala na mizah so kar deževale in tako je vsa živčnost kmalu skopnela.
Medtem, ko je v jedilnici vse potekalo brez zapletov, pa so kuharji živčno pogledovali na uro in upali, da jim uspe vse skuhati pravočasno in po možnosti tudi okusno. Sladice so se varno hladile v hladilni hiši, meso se je peklo, riž dušil in zelenjava kuhala, čas pa je neusmiljeno bežal. Na srečo smo uspeli prav vsi. Jedi so pravočasno prišle na krožnike in gostje so se lahko prepričali, da smo se v štirih letih naučili vse kaj več kot le ocvreti jajca na oko.
V tednu in pol smo vsi prestali naše izpite. Zdaj ni bilo več prostora za strah, saj je veselje premagalo vsa ostala čustva. Bil je čas za nazdravljanje, smeh in iskrene čestitke. Uspelo nam je in to je bilo najbolj važno.
Naj se na koncu v imenu celega razreda zahvalim še našima profesoricama, prof. Nataschi Partl in prof. Marii Roblek, ki sta nas odlično pripravili na predhodne izpite in nas spodbujali, četudi smo jima včasih povzročili veliko sivih las. HVALA!
Manja Mulej
