Iti v kapelo je nevarno! Tu vedno tvegamo, da se spremenimo, da se nas dotakne Božja milost.
Pri današnji sveti maši sta bili v ospredju dve reči, ki sta del vsake svete maše in ki se jih na poseben način spominjamo na veliki četrtek: umivanje nog in zadnja večerja.
Ker v Jezusovih časih za mizo niso sedeli, temveč ležali in zaradi hoje po prašni cesti, je bilo umivanje nog čisto običajno, vsakdanje opravilo. V boljših hišah so noge umivali služabniki, sicer pa vsak sam ali pa drug drugemu. Jezus je temu obredu dal poseben pomen, pomen medsebojnega darovanja, služenja drug drugemu, ponižnost in odpuščanje grehov.
Današnjo mašo je oblikoval 5. letnik, zato so bili oni apostoli, ki jim je duhovnik umil roke.
Zadnja večerja je spremenila apostole, že obred umivanja jih je presunil, prav tako pa naročilo zadnje večerje. Tudi mi smo vsakokrat, ko pridemo v kapelo povabljeni, da iz nje odidemo spremenjeni. Spremenjeni zato, ker se Jezus spremeni in ker se Njegova milost dotakne naših src.
